Portret

Aleš ERMAN se je rodil 3.12.1979. Že v rani mladosti je kazal zanimanje za naravo; predvsem sta ga privlačila gozd in les. Ob izdelovanju različnih igrač in drugih uporabnih predmetov je spoznaval osnovne zakonitosti lesa, njegovo vsestransko uporabnost in lepoto.

Obiskoval je srednjo lesarsko šolo, kjer se je izučil za lesarskega tehnika. Takrat se je intenzivneje začel ukvarjati z glasbo. Pri očetu se je naučil osnove igranja na kitaro, sam pa je dan za dnem pridno poslušal Avsenike in korak za korakom spoznaval in osvajal skrivnosti igranja kitare.

Denarja ni imel veliko, zato si je v prvem letniku srednje šole kar sam izdelal prvo kitaro. Imela montiran magnet in je bila primerna za nastope. Bila je kar v redu, a njemu ni bila popolnoma všeč – stalno je odpravljal napake in jo izpopolnjeval. Kmalu je izdelal svojo  drugo kitaro, ki je bila v primerjavi s prvo veliko boljša in lepša – bila je zanimiva tudi za njegove prijatelje, ki so se ukvarjali z glasbo.

In tako se je začelo. Počasi in vztrajno je izdeloval in razvijal svoje izdelke, jih sam preizkušal na nastopih, iskal rešitve drobnih detajlov in hkrati ustvarjal prepoznaven videz njegovih izdelkov. Znanje o izdelavi glasbil in zakonitostih izvora zvoka je črpal iz literature, do bistvenih spoznanj pa je prišel sam. Ves čas je razmišljal kaj je vzrok za takšen ali drugačen zven glasbila. Sčasoma sta njegova trmasta vztrajnost in veselje do izdelave glasbil obrodila sadove - razvil je svoje teorije in načine izdelave kitar in basov.

Njegov pogled na glasbila je inženirski in se ne ukvarja se z nadnaravnimi vzroki, ki vplivajo na zven glasbila. Svoj pristop k izdelavi glasbila in pretanjen čut za povezavo med konstrukcijo in zvenom glasbila izpopolnjuje in potrjuje na vsakem izdelku. Pravilnost njegovega pogleda na vpliv konstrukcije na značilnosti zvoka je potrdil s svojo diplomsko nalogo leta 2004, ko je z odliko diplomiral na Oddelku za lesarstvo.

Po srcu je pravi lesar—vsak kos lesa je zanj priložnost, da na njem najde nekaj lepega in iz njega izdela izdelek, iz katerega kipi mojstrova ljubezen do lesa in se širi zvok, ki ugaja ponosnemu lastniku in poslušalcem.